Preden so ljudje razvili in pričeli uporabljati meteorologijo ter ure, so uporabljali Sonce za označevanje dneva in letnih časov, Luno pa za označevanje noči in mesecev. Med letom, ko Zemlja kroži okoli Sonca, doseže tudi razne skrajne in prelomne položaje. Dva krat letno Sonce doseže t. i. nadglavišče ali zenit. Ko je Sonce navidezno najseverneje – je najkrajši dan in najdaljša noč – ta dan pa imenujemo zimski solncobrat. Tedaj se na severni polobli začne astronomska zima. Ko je Sonce navidezno najjužneje – je najdaljši dan in najkrajša noč – ta dan pa imenujemo poletni solncobrat. Tedaj se na severni polobli začne astronomsko poletje. Ko pa je Sonce neposredno nad ekvatorjem, noč in dan trajata enako dolgo, ta dan pa imenujemo enakonočje. Na severni polobli je pomladno enakonočje ali spomladansko enakonočje začetek astronomske pomladi, jesensko enakonočje pa je začetek astronomske jeseni.