Tiste slovenske dežele, ki so nastale iz slovenske karantanske dediščine (Koroška, Štajerska, Krajnska ter Primorje) so bile znane pod imenom dedne dežele. Zatem so bile imenovane tudi Notranje dežele ali dežele Notranje Avstrije. Dedne dežele so bile uradno imenovane dne 27. 12. 1282 na državnem zboru v Augsburgu. Prav Slovenske karantanske dežele so bile bistvo in ustavni temelj habsburških dežel in njihove vladavine, zato so jih Habsburžani imenovali dedne dežele. Pozneje so Koroški, Štajerski, Krajnski ter Primorju – v srednjem veku pokneženi grofiji Goriški in Gradiški, Trstu in Istri – nadeli skupno ime Notranja Avstrija, njihov skupni vladar pa je nosil naziv nadvojvod, po nemško Erzherzog.

Prekmurje ali Slovenska krajina (tudi Slovenska okroglina) in Bezjaška Slovenija ali Slovensko kraljestvo, sta bili dela Ogrskega kraljestva ali Kraljestva krone svetega Štefana, nazadnje ogrskega dela Avstro-Ogrske. Notranji uradni naziv »dežele krone svetega Štefana« (v madžarščini: »A Szent Korona Országai«), je v obdobju Avstro-Ogrske kot celota obstajal od 30. sušca 1867 do 16. listopada 1918.

Beneška Slovenija je bila za časa Beneške republike »državica zase«, ki so jo ukinili ob Napoleonovih vojnah. Po Napoleonovem porazu je bila Beneška Slovenija del Avstrijskega cesarstva, leta 1866 pa je po plebiscitu pripadla Italiji.

Zgodovinske meje vseh slovenskih dežel so znane in v zvezi s tem ni potrebno izumljati »tople vode«, potrebno je le poznati zgodovino slovenskega naroda