Posodobljena družbena ureditev DSZSD

Osnove domorodne družbe

Slovenska ljudovlada je izvirna družbena ureditev – vladavina ljudstva, – ki so jo poznali in nekoč v skladu z njo živeli naši predniki – Slovenci, Sloveni, Slovenke. Skupaj s Slovensko Staro pravdo predstavlja temelj tudi sedanje družbene ureditve Slovenskih domorodcev. Od svojih častnih prednikov smo prevzeli in uporabili vse, kar je bilo tedaj dobrega ter to v posodobljeni obliki vključili v našo ustvarjajočo družbo. Nikakor ni naš namen vračati se v srednji vek oziroma v prvo tisočletje običajnega štetja, zato so tovrstna namigovanja protidomorodna in zlonamerna. Sedanji Slovenski domorodci želimo živeti visoko razvito svobodno družbo – dejansko vladavino ljudstva ali Slovensko ljudovlado, katere neizogiben del je sodobna Slovenska pravda – v sodobni izvedbi.

Dejanska ljudovlada – vladavina ljudstva – pomeni pravdno, upravno in sodno oblast ljudstva. Ne zgolj na papirju, kot v primeru, ko imamo vladavino ljudstva le zapisano v 3. členu Ustave RS, temveč tudi v dejanskem življenju. O pravi ljudovladi govorimo takrat, ko imajo svobodni ljudje pravico dejansko sami odločati o skupnih zadevah, o dajatvah in davkih, o odnosih z drugimi ljudmi, deželani, narodi in državami itd. O vsem tem danes v Republiki Sloveniji državljani Slovenije ne moremo več odločati.

Ustava Republike Slovenije iz leta 2013, spremenjen 90. člen, ki prepoveduje uresjedevanje osnovnih človekovih pravic

Slovenski domorodci imamo naravno in neodtujljivo pravico, da o vsem zgoraj naštetem odločamo sami (samoodločba), zato je naša dolžnost graditi takšno domorodno družbo, ki deluje v skladu z našimi potrebami.

Kaj je samoodločba?

Slovenski domorodci se dobro zavedamo, da je med našim narodom izročilo ljudovladne samouprave in neodvisnosti najstarejše. To je v 20. stoletju jasno zapisal profesor Josip Felicijan v svoji knjigi Slovenstvo in prva ustava ZDA (l. 1776): »Obred Ustoličevanja je služil tudi grofu Carlu Sforzi za podkrepitev ugotovitve, da je med Slovenci izročilo ljudovladne samouprave in neodvisnosti najstarejše«. Grof Carlo Sforza je bil italijanski diplomat in antifašistični politik, ki je živel ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja.

O ljudovladi so se v 19. stoletju v slovenskih srednjih šolah tedanje Avstro-Ogrske dejansko učili naši predniki, kar dokazuje učbenik profesorja Janeza Jesenka z naslovom Občna zgodovina za niže razrede srednjih šol. V poglavju učbenika, konkretno v Omikopisnih opombah je bilo navedeno:

»Da zamorejo ljudje drug drugega podpirati in braniti, so zlasti, kar je vseljenih, zvezani v velike družbe — deržave. Verhovno oblast v deržavi ima ali en sam človek — samovladar v samovladi (monarhiji), ali se pa izroča več možem vkup, ki se vsako leto ali tudi za več let volijo — ljudovlada ali republika. Republikanska deržava se zove plemeniška (boljarska ali aristokracija, če se je v njej en stan po posestvu, omiki ali rodu najbolj veljaven, polastil verhovne oblasti, ali pa prava Ijudovlada —demokracija, če je vladna oblast v rokah vseh deržavljanov.«

A Staroslovenska družba dejansko ni poznala pojma državljani v takšnem pomenu kot pri Grkih ali Rimljanih, zato se je slovenski pojem ljudovlada dejansko razlikoval tako od starogrške demokracije, kot tudi od rimske republike. Slovenska ljudovlada se je nanašala na vse ljudi, ki so priznavali in živeli v skladu s Slovensko pravdo, čez stoletja imenovano tudi Stara pravda. Bistvena razlika med Slovensko ljudovlado in grško demokracijo ter rimsko republiko pa je bilo dejstvo, da v Slovenski ljudovladi ni bilo pravdnih razlik med družbenimi stanovi, obenem pa tudi ni bilo sužnjev razen vojnih ujetnikov, kar nikakor ni enako. Tudi ženske – Slovenke so v Slovenski ljudovladi imele več pravic, kot so jih imele ženske v stari Grčiji ali v Rimu. V Slovenski ljudovladi so bile lahko ženske tudi vojvodinje in celo kraljice (vojvodinja Pribislavka, kraljica Vida, kraljica Mara), čeprav je to dejansko bilo zelo redko. Pri tem moramo strogo razlikovati staroslovenske pojme vojvod, nadvojvod, knez, veliki knez in kralj od srednjeveških fevdalnih pojmov z enakimi imeni, saj je med njimi ogromna razlika. Srednjeveški kralj ali nadvojvod iz obdobja fevdalizma nimata nikakršne zveze s staroslovenskim kraljem ali vojvodom.

Legenda o Kraljici Vidi

Sodobna Slovenska ljudovlada, ki jo skupaj gradimo Slovenski domorodci je zamišljena kot družba svobodnih, neodvisnih in enakopravdnih ljudi, živečih v medsebojnem bratstvu ter tesnem sožitju z materjo naravo. Zaradi svojega družinskega ali stanovskega porekla v njej ni nihče več ali manj vreden oziroma nadrejen ali podrejen komurkoli. Izviren suveren je vsak posameznik, ki se rodi svoboden, obenem pa tudi skupnost svobodnih ljudi – narod, ki ima pravico, da izmed sebe izbere svojega vodjo, ter z družbeno pogodbo nanj prenese izvrševanje svoje izvirne pravice.

Osnovne posameznikove in družbene pravice, ki jih uveljavljamo Slovenski domorodci v sodobni Slovenski ljudovladi izhajajo iz naravne pravde. Zato so izvirne, trajne in neodtujljive:

pravica do nošenja orožja,
pravica do obrambe,
pravica do osebne lastnine (pravica do lastnega doma, pravica do dedovanja osebne lastnine),
pravica do vzgoje otrok,
pravica do souporabe skupne (družbene) lastnine, ki vsebuje:

a) pravico do uporabe skupnega zemljišča in gozda,
b) pravico do lova in ribolova,
c) pravico do kmetovanja (pravica do obdelovanja skupnih zemljišč – poljedelstvo, in pravica do paše živine na skupnih pašnikih – živinoreja),

pravico do uporabe vode oziroma vodnih virov,
pravica do sodelovanja in soodločanja na večah oziroma zborovanjih na vseh družbenih ravneh (vaški skupnosti – srenji ali soseski, župi (okraj), veliki županiji (okrožje), Krajini, Deželi, Zedinjenih Deželah),
volilna pravica oz. pravica do izbiranja (voliti in biti voljen, izbirati in biti izbran),
pravica do kramole,
pravica do svobodnega verovanja,
pravica do zdravega okolja, hrane in zdrave družbe.

Tudi dolžnosti Slovenskih domorodcev izvirajo iz naravne pravde in so:

dolžnost braniti svobodo svoje družine in skupnosti od najnižje do najvišje ravni;
dolžnost biti usposobljen za obrambo;
dolžnost skrbeti in gospodarno ter odgovorno upravljati z vsemi oblikami lastnine;
dolžnost poznati načela in vsebino Slovenske ljudovlade in Slovenske pravde ;
dolžnost skrbeti za zdravo okolje, hrano in zdravo družbo;
dolžnost sodelovati v kramoli v primeru potrebe;
dolžnost izobraževanja in usposabljanja z namenom doseganja čim boljših učinkov za družbo;
dolžnost aktivno sodelovati v skupnosti in prispevati k njenemu blagostanju.

Členi posamezne družine in rodu si lahko področja dolžnosti razdelijo med seboj z namenom doseči čim boljši učinek.

Naštete pravice in dolžnosti ne pomenijo čisto nič, v kolikor so zgolj zapisane na papirju, marveč jih je treba najprej udejanjiti in uveljaviti, zatem pa znati tudi zavarovati. To je ključnega pomena v delovanju Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel.

Obstajata dva načina delovanja domorodne družbe in sicer 1. delovanje v miru in običajnih razmerah ter 2. delovanje v izrednih razmerah, v razmerah poskusa rodomora ali v razmerah oboroženega napada na Domorodno Skupnost Zedinjenih Slovenskih Dežel ter na njene člene.

Organizacija domorodne družbe

Slovenski domorodci iz vrst svojih členov izberejo svoje predstavnike ter voditelje oziroma upravitelje, vse od osnovnih organizacijskih oblik kot so Vaška skupnost (soseska, sosednja, sosečka, srenja), preko razširjenih skupnosti ali Žup (župo sestavlja več Vaških skupnosti, sosesk ali sosedenj), Velike županije (vanjo je povezanih več Žup), vse do višjih organizacijskih oblik, kot so Krajina (povezanih je več Velikih županij), Dežela (v njej je več Krajin) in Zedinjene Dežele. Izbor predstavnikov na vseh družbenih ravneh vedno poteka javno.

Izbrani upravitelji nosijo nazive Župan, Veliki župan, Krajnik, Vojvod in Nadvojvod. Pri upravljanju jim pomaga svet modrecev oziroma starešin imenovan Dvanajstija. Pri prevodih domorodnih izrazov v tuje jezike, se naših imen ne prevaja, saj lahko tako dobijo popolnoma zgrešen pomen. V kolikor tujce zanima pomen naših izrazov, se naj o tem ustrezno podučijo.

Izbrani upravitelji so odgovorni Veči, ki jih je izbrala in jim predala upravo, s čimer so od ljudstva prejeli upravno pristojnost. V kolikor izbrani narodni predstavniki zlorabijo svoja pooblastila, imajo Slovenski domorodci oziroma slovenski narod na vseh družbenih ravneh vedno pravico do uporabe instituta kramole, ki je eden ključnih vzvodov Slovenske pravde. Veča, ki je podelila pristojnosti, jih lahko v primeru zlorabe vedno odvzame. Noben položaj ni večen, večna je le Veča.

Pri izboru narodih upraviteljev imajo ključno vlogo lastnosti človeka, ki jih narod najbolj ceni in mu hkrati zagotavljajo najprimernejšega predstavnika. Takšnega, ki služi narodu, ne pa mu vlada kot tiran. Izbirajo se tisti, ki so najsposobnejši, najzmožnejši, najboljši in najmodrejši, ne glede na stan ali družbeno poreklo. Pozornost gre poštenosti, pravičnosti ter zvestobi roti (zaobljubi), ki je dana domorodcem na ustreznemu nivoju družbene ureditve Domorodne skupnosti.

V Slovenski ljudovladi so cenjene in spoštovane naslednje lastnosti:

spoštovanje svobode,
zaveza varnosti,
enakopravdnost,
bratstvo,
poštenost,
domoljubje,
ljubezen,
odgovornost,
pogum,
disciplina,
zvestoba,
čast,
neodvisnost,
vztrajnost,
odločnost,
spoštovanje,

red,
nepopustljivost,
medsebojna pomoč,
odličnost,
dana beseda,
ponos,
odkritost,
vest,
plemenitost,
skromnost,
čistost,
dobrota,
prizadevanje za družbeno blagostanje,
tovarištvo,
pripadnost pravdi (v pomenu resjeda, pravica in pravdni postopek),
skupna korist pred osebno.

Nasprotne zgornjim lastnostim so:

izdaja,
samovšečnost,
sebičnost,
zavist (faušija),
brezvestnost,
pohlep,
kraja,
laž,
verolomnost,
samodrštvo,
napuh,

pristranskost,
osebna korist,
neodgovornost,
sovraštvo,
strahopetnost,
podkupovanje,
prevara,
goljufija,
stremuštvo,
zavajanje.

Nedopustno, nesprejemljivo in skrajno zavržno je ravnanje posameznika ali skupine na račun in v škodo drugih domorodcev oziroma skupnosti.

Ljudje z negativnimi lastnostmi v Slovenski ljudovladi ne morejo biti izbrani na noben družbeni položaj. V kolikor jim to s prevaro oziroma zavajanjem vendarle uspe, imajo ostali rojaki vedno dolžnost zavreči njihovo samodrštvo z uporabo trajne in neodtujljive pravice do kramole (upor, vstaja, punt).

Izbrani družbeni predstavniki Slovenskih domorodcev ob nastopu svojega položaja dajo narodu naslednjo roto ali zaobljubo (narejena oziroma prirejena je po ohranjeni roti/prisegi Županov in Velikih županov v Beneški Sloveniji):

»Pred zbranimi pričami dajem častno roto, da si bom kot predstavnik svoje (Vaške skupnosti, Župe, Velike županije, Krajine, Dežele, Zedinjenih Dežel) vedno prizadeval, da bom delal tako, kot bom po svoji vesti verjel, da je za to skupnost najboljše. Pri tem se bom odpovedal vsaki zasebni strasti, jezi, sovraštvu, trmi, pristranskosti in koristi, še posebej svoji osebni, ki bi temu nasprotovala.« (Roto je seveda še vedno možno dopolniti, nadgraditi, posodobiti in spremeniti oziroma izboljšati.)

Osnovni tip sodobne domorodne družbe je Vaška skupnost. Več vasi, sosedenj, sosečk oziroma Vaških skupnosti sestavlja Župo ali Županijo. Pri tem pojmu gre za širšo ozemeljsko skupnost enega ali več naselij (vasi in zaselkov) – Vaških skupnosti. Na čelu Župe ali Županije je Župan, ki ima pooblastilo župljanov za upravljanje Župe za določeno obdobje. Več Žup ali Županij sestavlja Veliko županijo, ki jo upravlja Veliki župan. Več Velikih županij sestavlja Krajino. Več Krajin tvori Deželo. V primeru Dežele Krajnske so Krajine: Gorensko, Notransko, Dolensko in Bela krajina. V Primorju sta Krajini: Goriška in Istra. Na Štajerskem so Krajine: Prlekija, Podravska krajina, Savinska krajina in Posavska krajina. V Prekmurju in na Koroškem ni Krajin. (V primeru drugačne odločitve deželanov, je možno tudi drugačno oblikovanje Krajin.)

Župska veča in Veča Velike županije

Glavni način izvajanja ljudovlade je ljudska – kmečka Veča. Ljudske Veče so na različnih družbenih ravneh. Osnovna kmečka svobodnjaška (svobodinska) Veča je zbor vseh župskih svobodinov in se sestaja za vse območje posamezne Župe (Župska veča) ali skupine Žup (Veča Velike županije). Udeležijo se je lahko vsi domorodni členi, ki živijo na območju posamezne Župe ali Velike županije. Lahko pa se je udeležijo zgolj predstavniki posamezne družine živeče na tem območju. O tem se lahko sama odloči vsaka družina. Veča na vseh družbenih ravneh izvaja t. i. upravno oblast, po potrebi pa tudi sodno oblast.

Veča obvezno zboruje na prostem – pod milim nebom, za kar izbere primerno jaso, po možnosti log ali gaj. V primeru slabega vremena je potrebno upoštevati možnost umika v odprto lopo ali stavbo, ki zagotavlja primerno zaščito. To velja za Veče na vseh družbenih ravneh.

Župska veča izbere Dvanajstijo in Župana. Določa obvezne postave (pravila) domorodnih členov za ureditev notranjega življenja v smislu samostojnosti (avtonomije) ali samouprave na lokalni ravni. Vodi jo Župan – izbrani starešina modrec. Dvanajstija je ime skupine modrih ljudi – starešin modrecev, – ki urejajo sožitje med pripadniki Vaške skupnosti, a tudi na višjih družbenih ravneh. Izbrani ali ponovno izbrani so za najmanj leto dni in nikakor nimajo doživljenjskega mandata.

Veča Velike županije deluje za skupino povezanih Žup in jo je moč primerjati z okrajem. Določa obvezne postave (pravila) domorodnih členov za ureditev notranjega življenja v smislu samostojnosti (avtonomije) ali samouprave na območju Velike županije. Vodi jo Veliki župan ali eden izmed Županov žup, ki tvorijo Veliko župo. Ima prisedništvo (Dvanajstijo) Županov v Županski pravdi, lahko pa posebej izbere, samostojno prisedništvo (Dvanajstijo). Dvanajstijo Velike županije sestavljajo Župani posameznih Žup in izbrani starešine modreci.

Župska veča in Veča Velike županije izvajata tudi sodno oblast na nižji ravni. Dvanajstija izreka odločitev na prvi stopnji, Veča Velike županije pa v primeru pritožbe izreka končno odločitev na tej ravni. Večniki Veče Velike županije izberejo Koseze – svoje predstavnike na Krajinski veči

Krajinska veča

Krajinska veča je Veča na višji ravni in jo je moč primerjati z okrožjem. Predstavlja vmesno večo med Župsko večo ali Večo Velike županije ter Deželno večo. Temu primerne so tudi njene pristojnosti. Vodi jo Krajnik, ki mu pomaga Krajinska Dvanajstija. Ima upravno in sodno pristojnost. Od te družbene ravni naprej, vse do Veče Zedinjenih Slovenskih Dežel je organiziran povsem samostojen sodni sistem, v skladu s Slovensko pravdo. Ta je ločen od upravne organizacije. Vsaka Krajina (Dežela in Zedinjene Slovenske Dežele) ima svojo Dvanajstijo (12 izvoljenih sodnikov), ki sodijo v malih in velikih zadevah, tudi ko gre za najhujša dejanja, kot je umor. Krajinska veča izmed svojih večnikov – Kosezov izbranih na ravni Županij – izbere svoje Koseze, ki se v njenem imenu udeležijo Deželne veče.

Deželna veča

Deželna veča je osrednja in najvišja veča domorodnih ljudi na ozemlju zgodovinskih Dežel Koroške, Štajerske, Krajnske, Primorja, Prekmurja, Bezjaške Slovenije in Beneške Slovenije. Večo vodi deželni Vojvod in ima upravno, sodno in izvršilno pristojnost. V ta namen Kosezi izberejo ločene veče in njihove večnike za vsako področje. Večniki Deželne veče tudi izberejo Koseze, ki se udeležijo Veče Zedinjenih Slovenskih Dežel, kjer zastopajo svojo Deželo. Deželni Vojvod predseduje na Veči. Pri odločitvah le soodloča in vpliva nanje s svojo avtoriteto, ne more pa odločati sam. V primeru obrambne ogroženosti ali poskusa izvajanja rodomora nad deželani, je tudi vrhovni vojaški/obrambni poveljnik na ozemlju Dežele.

Veča Zedinjenih Slovenskih Dežel

Veče Zedinjenih Slovenskih Dežel se udeležijo izbrani Deželni Kosezi v imenu svojih Dežel in predstavlja najvišji zbor predstavnikov Slovenskih Dežel. Vsaka izmed Dežel je samostojna in neodvisna skupnost deželanov in deželank v smislu nekorporativne države, na veči Zedinjenih Slovenskih Dežel pa Kosezi večniki sprejemajo skupne odločitve o vseh skupnih zadevah na najvišji družbeni ravni. Večo Zedinjenih Slovenskih dežel vodi Nadvojvod Slovenski, ki ga Kosezi izberejo izmed deželnih Vojvodov. Nadvojvod predseduje Veči. Pri odločitvah le soodloča in vpliva nanje s svojo avtoriteto, ne more pa odločati sam. V primeru obrambne ogroženosti ali poskusa izvajanja rodomora nad deželani, je tudi vrhovni vojaški poveljnik na ozemlju Zedinjenih Slovenskih Dežel.

Kosezi

Ker se vsi domorodci ali kmetje – vedno v pomenu svobodnih, svojepravdnih, suverenih ljudi – ne morejo vselej udeležiti vseh več, sploh ne tistih oddaljenejših, svojo pravico in dolžnost do aktivnega sodelovanja v domorodni družbi udejanjajo tako, da izberejo svoje pooblaščence, predstavnike, poverjenike ali zastopnike, ki posledično izvajajo njihova pravdna pooblastila in naloge. Ti se imenujejo Kosezi. Nujno in obvezno je, da imajo kandidati za Koseze družbeno pomembne in koristne lastnosti, kakršne so poštenost, modrost, odgovornost, sposobnost sodelovanja, uravnovešenost (uravnoteženost), zvestoba dani besedi, plemenitost, itd.

Deželani in deželanke, ki so izbrali Koseze na javnih večah, lahko te Koseze tudi odpokličejo ali zamenjajo, če se ti izkažejo kot neprimerni za naloge, ki so jim bile zaupane in poverjene. Odpokličejo lahko le tistega Koseza, katerega so sami izbrali, zato izbiranje poteka javno.

Kosezi so se dolžni dodatno izobraževati na številnih področjih, potrebnih za uspešno izpolnjevanje svojih nalog. Zanje je obvezno tudi redno obrambno usposabljanje. Za čim boljše izvajanje zadanih nalog obstajajo posebne Koseške veče.

Varda in Hervardi

Vardi in Hervardi so posebej izoblikovan obrambni vojaški sloj Slovenskih domorodcev, katerega naloga je braniti ozemlja Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel pred možnimi vdori agresivnih, plenilskih ljudstev in ideologij, dokler se v splošno obrambo ne vključijo tudi ostali prebivalci. Pri tem jim v primeru dejanske nevarnosti takoj pomagajo Kosezi. Vardi in Hervardi so se dolžni usposabljati vse življenje z namenom izvajanja svoje ključne naloge. Zanje velja stroga vojaška hierarija, povelja pa so dolžni izpolniti brez kakršnihkoli pomislekov ter vprašanj in to dosledno.

Ime Hervardi je sestavljanka dveh staroslovenskih besed ‘heraj’ – udari in ‘varda’ – straža. Po slovenskem jezikoslovcu Karlu Štreklju varda izhaja iz korena besede »vard«. Pojem varda pomeni stražiti, varovati, vardevati, braniti, čuvati, paziti, ogledovati si, opazovati, skrbeti, preiskovati. Vard sam, torej pripadnik Varde ali Hervardov, pa je stražnik, stražar, čuvar, paznik, oglednik, izvidnik, skrbnik, preiskovalec. Koren besede »her«, »har«, ali »hor«, pomeni hrabro bojevanje. Beseda “Hari” pomeni “hrabro”, oziroma gromovito, udarno bojevanje.

Delovanje Domorodne skupnosti v primeru izrednih razmer,
poskusa rodomora ali oboroženega napada

Zgoraj opisana organiziranost in delovanje družbe Slovenskih domorodcev velja v primeru miru in običajnih razmer.

V primeru izrednih razmer, v primeru poskusa rodomora nad Slovenskimi domorodci ali v primeru oboroženega napada na ozemlje Zedinjenih Slovenskih Dežel in na njene člene, pa veljajo povsem drugačne postave.

V tovrstnih primerih Nadvojvod Slovenski skupaj z deželnimi Vojvodi Štajerske, Krajnske, Primorja, Koroške, Prekmurja ter Beneške Slovenije in Bezjaške Slovenije razglasijo vojno stanje in prevzamejo poveljstvo nad Vardo, Hervardi in Kosezi, ki nemudoma zavarujejo vsa pomembna mesta in ljudi, potem pa delujejo v skladu s svojimi obrambnimi načrti. Obenem Vojvodi skličejo Černido ali Črno vojsko, kar pomeni splošno mobilizacijo in vzpostavitev Splošnega ljudskega odpora.

V takšnem času ne delujejo nobene veče na nobeni ravni, ni tudi nobenih javnih posvetovanj in »modrovanj«, marveč so na prvem mestu varnost in obramba ter zaščita življenj in Domorodne skupnosti. Običajno civilno življenje ponovno zaživi šele po koncu izrednih razmer in javni sklenitvi miru.

Slovstvo in viri:
Ustava Republike Slovenije, 90. člen iz leta 1991
Ustava Republike Slovenije, spremenjen 90. člen iz leta 2013
GLOBOKAR, Š.: Pravica naroda do samoodločbe, Ljubljana : EVRO-PF – Nova Univerza – European Faculty of Law, 2019
TERAŽ, L.: Pravica do samoodločbe na primeru Tibeta, diplomsko delo, Maribor : Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2017
FELICIJAN, J.: Slovenstvo in prva ustava ZDA (l.1776), Ljubljana : Slovensko bibliofilsko društvo, 1995
JESENKO, J.: Občna zgodovina za niže razrede srednjih šol, Pervi del, Stari vek, Terst : Janez Jesenko, 1871
ŠIŠKO, A.: Slovenske legende in znamenja, Kraljica Vida, Ljubljana: Amalietti & Amalietti, 2011
Nivojska organiziranost slovenskih domorodcev, lasten vir
Upravitelji posameznih nivojev domorodne družbe, lasten vir
Zemljevid General-Karte von Krain, (Zemljevid Dežele Krajnske), Arhiv Republike Slovenije

Slike:
Slika 1: Ustava Republike Slovenije, 90. člen iz leta 1991
Slika 2: Ustava Republike Slovenije, spremenjeni 90. člen iz leta 2013, ki prepoveduje uresjedevanje osnovnih človekovih pravic
Slika 3: Kaj je samoodločba – GLOBOKAR, Š.: Pravica naroda do samoodločbe, Ljubljana : EVRO-PF – Nova Univerza – European Faculty of Law, 2019, elektronski vir: http://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=6144&lang=eng [dostop, 19. 12. 2022]
Slika 4: The »peoples« ali subjekt pravice do samoodločbe – TERAŽ, L.: Pravica do samoodločbe na primeru Tibeta, diplomsko delo, Maribor : Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2017, str. , elektronski vir: https://core.ac.uk/download/pdf/148386201.pdf [dostop 19. 12. 2022]
Slika 5: Naslovnica knjige Josipa Felicijana, Slovenstvo in prva ustava ZDA
Slika 6: Naslovnica učbenika Janeza Jesenka
Slika 7: Omikopisne opombe – izsek iz učbenika Janeza Jesenka iz leta 1871, str. 4,
Slika 8: Legenda o Kraljici Vidi, ŠIŠKO, A.: Slovenske legende in znamenja, Kraljica Vida, Ljubljana: Amalietti & Amalietti, 2011, str. 100 (Kraljica Vida1)
Slika 9: Legenda o Kraljici Vidi – nadaljevanje, ŠIŠKO, A.: Slovenske legende in znamenja, Kraljica Vida, Ljubljana: Amalietti & Amalietti, 2011, str. 101 (Kraljica Vida2)
Slika 10: Legenda o Kraljici Vidi – konec, ŠIŠKO, A.: Slovenske legende in znamenja, Kraljica Vida, Ljubljana: Amalietti & Amalietti, 2011, str. 102 (Kraljica Vida3)
Slika 11: Nivojska organiziranost slovenskih domorodcev, lasten vir
Slika 12: Upravitelji posameznih nivojev domorodne družbe, lasten vir
Slika 13. Zemljevid Dežele Krajnske, Arhiv RS (Arhiv Republike Slovenije)

Vse pravice pridržane!