Ko se je angleški kralj Rihard Levjesrčni iz križarske vojne iz Palestine vračal po morju domov, je v Tržaškem zalivu doživel brodolom ladje. Vihar je zanesel njegovo ladjo proti istrskemu obrežju in na kopno se je rešil nekje med Oglejem, Gradežem in Tržičem. Kralj je z nekaterimi spremljevalci stopil na suho v predelu Slovenije – “ in partes Sclavoniae”, »in Sclavonia«  ter »in Sclavoniam«,  kot nam poroča več sodobnih virov. Ko je preoblečen v trgovca prišel do vasi Gorica, je poslal poslanca na tamkajšnji grad ter prosil varnostnega spremstva. Tamkajšnjemu grofu je podaril zlat prstan, da bi dosegel njegovo milost. Na grofovo vprašanje, kdo mu pošilja ta prstan, je poslanec odgovoril, da trgovec Hugon, ki se s svojimi ljudmi vrača iz križarske vojne. Nato je grof odvrnil, da mu prstan pošilja angleški kralj Rihard Levjesrčni in ne trgovec Hugon.

Poslanec se je vrnil h kralju in mu je vse to povedal. Tega je to tako hudo prestrašilo, da je ob polnoči s svojimi ljudmi na konjih zapustil Gorico. Goriški grof pa je vse to naznanil svojemu bratu, ki je bival v nekem drugem mestu. Obvestil ga je, da je kralj Rihard Levjesrčni v njegovi bližini, ter ga pozval, da mu zastavi pot. Žalitev iz Akre ni ostala pozabljena. Goriška grofa sta poskrbela za to, da so njuni vojaki Angležem povsem onenogočili pot proti zahodu. Grofov brat je za kraljem poslal nekega normanskega viteza, da bi ga ujel. A vitez tega ni storil, pač pa je kralju svetoval, naj hitro zbeži. Grofov brat je vseeno zajel osem Rihardovih spremljevalcev. Levjesrčni in njegovo spremstvo se je zato moralo obrniti proti severovzhodu.

Z Goriškega je kralj pobegnil na Koroško ter dospel v mesto Breže, kjer je Miroslav/Friderik Ptujski, ministerial solnograškega nadškofa, ujel še šest njegovih tovarišev. Levjesrčni je nato tri dni in tri noči bežal dalje proti sverovzhodu ter nazadnje s tremi spremljevalci dospel v vas Erdberg pri Dunaju. Tam ga je, preoblečenega v meniha, ujel štajersko-avstrijski vojvod Leopold V., ki mu je koroški vojvod naznanil prihod angleškega kralja.  

Kralja Riharda Levjesrčnega so vrgli v ječo ter zanj zahtevali odškodnino v zlatu. Vse to zaradi dogodka v Akri – torej zaradi žalitve slovenskega gorotanskega prapora s Črnim panterjem. Zahtevana odškodnina za angleškega kralja je bila tako visoka, da so morali v Angliji s popustom prodajati plemiške nazive in časti. Bil pa je to tudi čas, ko naj bi Robin Hood iz Sherwooda pomagal zbrati odkupnino za zaprtega kralja. Šele, ko so Angleži zbrali zahtevano odkupnino, so kralja Riharda Levjesrčnega izpustili iz ječe. Do svoje smrti ni pozabil slovenskega prapora s Črnim panterjem!

Zgodba je še danes poznana med Angleži, Francozi in Nemci, le med Slovenci so zelo redki, ki vedo zanjo.  Precej več jih ve za Robina Hooda in kralja Riharda Levjesrčnega, pa tudi za to, da so zanj zbirali odkupnino v zlatu. Zapomnite si, da so to počeli zaradi žalitve starodavnega slovenskega – karantanskega bojnega znaka s Črnim panterjem!