»Osti jarej!« je najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav ali napitnica oziroma zdravica. Dandanes je po okrog 2.500 letih znova živo prisoten in ga z veseljem ter ponosom uporablja čedalje več mladih Slovencev. Najbolj razširjen je ta staroslovenski domoroden pozdrav v njegovi skrajšani različici »Oj!«. V zadnjih nekaj letih se je pozdrav tako razširil, da mnogi, ki ga uporabljajo v vsakodnevnih stikih z drugimi, niti ne vedo kaj pomeni.

Njegove množične uporabe ni mogla zavreti niti plačana »akcija SAZU«, ki je skušala »znanstveno« ovreči pristnost tega najstarejšega zapisanega slovenskega domorodnega pozdrava. A domorodci so v naših krajih živeli že več tisoč let pred pojavom t. i. »akademije znanosti in umetnosti«, zato je tovrstno delovanje plačancev že vnaprej obsojeno na neuspeh.

»Osti jarej« je kratek napis na starodavnem vrču za točenje pijač. Vrč imenovan tudi situla je bil najden v kraški jami, ki je kot znamenito prizorišče slovela širom Evrope vse do ozemlja stare Grčije. Gre za eno izmed slovitih Škocjanskih jam na današnjem slovenskem ozemlju. Vrč z napisom »osti jarej« so našli leta 1911 blizu kraja Škocjan na Krasu in ga danes hranijo v muzeju v Trstu. Izvira iz obdobja nekaj sto let pred našim štetjem, ko so na širšem področju srednje Evrope živeli naši predniki, v starodavnih zgodovinskih virih imenovani Veneti, Vendi, Vindi, Sloveni, Slovenci.

Naš domoroden pozdrav ima izredno globok izvor in pomen ter sporočilo in energijo. Dve kratki besedi sporočata neverjetno veliko – ostani mlad in zdrav!; tudi pomladen ali pomlajen in močan. Najlepše starodavne pozitivne želje naših prednikov vsebujejo tako energijo, kot tudi potenco oziroma zmožnost ali zmogljivost, v največji možni meri pa so povezane s skupnim neizčrpnim vrelcem našega bistva.