Poročilo o Veči DSZSD v Žalcu
V soboto 10. rožnika 2023 (10. 6. 2023) je na območju Bio Parka Nivo, Cesta na Lavo 11, 3310 Žalec, v Deželi Štajerski, v organizaciji Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel – DSZSD potekala Veča Zedinjenih Slovenskih Dežel.
V čudovitem naravnem okolju, med dvema ribnikoma in pod starim kozolcem toplarjem se nas je zbralo okrog 150 členov in členic DSZSD.
Pri vhodu na prizorišče sta nas pričakali predstavitveni stojnici DSZSD na katerih so bili prisotni :sonja, :timi, :gregor in :dak, ki so ves dan odgovarjali na vsa vprašanja katera so se porajala med prisotnimi. Za ta njihov prostovoljen prispevek jim gredo vse pohvale in javna zahvala.
Uvodni del Veče pod kozolcem je odlično povezovala :edita, obdobja med govorniki pa sta z glasbenimi vložki zapolnili :ružica in :ana iz Bezjaške Slovenije.
Čast uvodnega govora na Veči je pripadla :primožu, ki je zbranim podal razmislek o odgovoru na eno izmed ključnih vprašanj: »Kako umestiti DSZSD v teritorialni prostor Republike Slovenije in kako v širši mednarodni prostor?«
Dejal je, da je v Bio Parku Nivo zbrana zelo pisana družba dobronamernih ljudi, ki pa je boljše ali slabše obveščena o členoviji Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel. Zato je pozval tiste, ki so slabše obveščeni, da o delovanju DSZSD povprašajo oziroma se pogovorijo s tukaj prisotnimi, doma pa si na spletni strani pogledajo osnovne informacije o domorodni skupnosti
Pojasnil je, da je sklic tokratne Veče namenjen temu, da spet naredimo korak naprej k uresnotenju našega poslanstva – torej: v dobrobit vseh sester in bratov domorodcev ustvariti vzporeden legitimno posodobljen družbeno-političen sistem Slovenske ljudovlade in Stare Pravde po Božanskih merilih, ki temeljijo na izročilu naših domorodnih prednikov.
Odgovor na vprašanje: »Kako umestiti DSZSD v teritorialni prostor Republike Slovenije?« sta že pred nekaj meseci na široko, sistematično in natančno, vsak iz svojega zornega kota – v mnogih spletnih delavnicah – poskušala podati andrej in primož.
Andrej je osvetljeval in ponovno oživljal vrsto neverjetnih in za dolgo časa pozabljenih domorodnih izročil in nas poučil o ključnih sestavnih elementih Slovenske ljudovlade in Slovenske Stare Pravde.
Primož pa je na drugi strani osvetljeval priložnosti za vpeljavo posodobljenega družbeno-političnega sistema Slovenske ljudovlade in Slovenske Stare Pravde v teritorialni okvir Republike Slovenije in seveda tudi v širši mednarodni okvir s podporo pomembnih mednarodnih pravnih instrumentov, ki govorijo o kolektivnih pravicah domorodnih ljudstev sveta.
To nikakor ni slučajno, saj je temeljna naloga domorodk in domorodcev dvojna:
- Na Veči zbrani domorodke in domorodci tvorimo živo – aktivno jedro domorodne skupnosti (seveda so tudi še taki, ki tokrat niso uspeli priti – torej skupaj nekaj sto ljudi) in naša naloga je – mile sestre in dragi bratje – da postavimo temelje vzporednega družbeno-političnega sistema Slovenske ljudovlade in Slovenske Stare Pravde.
- Druga temeljna naloga domorodk in domorodcev je postavljene temelje vzporednega družbeno-političnega sistema Slovenske ljudovlade in Slovenske Stare Pravde po zakoniti poti vpeljati in umestiti v teritorialni prostor Republike Slovenije z naslonitvijo na pomembne mednarodne pravne instrumente, ki govorijo o kolektivnih pravicah domorodnih ljudstev.
Med najpomembnejšimi mednarodnimi pravnimi instrumenti za nas in na sploh je seveda Razglas ZN o pravicah domorodnih ljudstev, ki pa še zdaleč ni edini pomemben mednarodni pravni instrument, sploh v okoliščinah, ko so razglašene izredne vojne ali zdravstvene ali kake druge izredne razmere (Ženevsko pravo, Haaško pravo …).
Zavedamo se, da bo zakonito umeščanje DSZSD v slovenski in mednarodni prostor prava pustolovščina v vseh možnih pogledih. Dejstvo je, da je uspešnost njenega umeščanja v slovenski in tudi v mednaroden prostor pogojevana s potrebo, da Domorodno Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel predstavlja vsaj 15.000 domorodnih duš (približno 0,5% celotnega življa) na zemlji zgodovinsko tradicionalnih slovenskih dežel. Ali oziroma bolje rečeno kdaj nam bo to uspelo, je seveda odvisno zgolj in samo od nas členov in členic DSZSD. Tudi v ta namen pripravljamo predstavitvene stojnice DSZSD, ki jih bomo postavili vsaj v treh največjih slovenskih deželah.
Drugi govornik na Veči je bil :andrej, ki je govoril o tem, kako zgraditi temelje za sodobno Slovensko ljudovlado.
Dejal je, da je od časov naše delujoče izvirne ljudovlade je minilo že tisoč in še več let. Vmes so bile našim prednikom vsiljene – tudi z ognjem in mečem – drugačne družbene ureditve – če jih naštejemo po vrsti, kot so nas vse skupaj učili v šolah – fevdalizem, kapitalizem, socializem in nazadnje t. i. »demokratični« kapitalizem ter korporativni globalizem. Vse te je vseskozi spremljala krščanska, pri nas v glavnem katoliška vera. Teh tisoč petsto let vladavine tujega družbenega sistema in religije ni moč kar tako izbrisati, niti preskočiti. Več kot očitno smo danes soočeni z njunimi posledicami.
Obenem so tujci in njihovi domači podrepniki oziroma sodelavci, s tujko imenovani kolaboranti, vseskozi skrbeli, da se naše izvirne vrednote, načini življenja, običaji in navade čimprej in čim bolj izbrišejo ter nadomestijo z novimi, tujimi, vsiljenimi. Kljub temu smo današnji rodovi Slovencev uspeli najti ohranjene posamezne dele in pojme Slovenske ljudovlade in Slovenske pravde ter jih nekako povezati v celoto. Vse to pa je še daleč od dejanske vzpostavitve sodobne ali posodobljene Slovenske ljudovlade, kakršno želimo v našo družbo in skupnost vpeljati ter jo vzpostaviti členi in členice DSZSD. V zvezi s tem nas čaka še obilo dela in tudi odpravljanja ovir in težav. A nič zato, pomembno je, da vemo kaj želimo in se vseskozi tudi trudimo to doseči.
Dva izmed pomembnih temeljev DSZSD sta:
- Slovenska ljudovlada s Slovensko pravdo in
- Slovenske zgodovinske dežele.
Pri tem pa nikakor ne gre za zgodovinske opise, definicije in dogodke. Naša naloga je, da najprej povežemo vedenje o Slovenski ljudovladi in Slovenski pravdi z vedenjem o Slovenskih zgodovinskih deželah, nazadnje pa vse skupaj še s tretjim temeljem naše domorodne skupnosti, to je z Razglasom ZN o pravicah domorodnih ljudstev. Šele tedaj bomo vzpostavili zares delujočo DSZSD.
Naša naloga je torej, da v prvi vrsti vzpostavimo in povežemo nam znana dejstva v novi, sodobni obliki, na čisto vseh področjih, ki smo jih navedli že na Pristopnici DSZSD: Ta področja so pravda, omika, zdravilstvo, šolanje, sooskrba, zaščita, gospodarnost, okoljevarstvo, tehnologija in občevanje. Vsekakor jim moramo dodati tudi področje organizacije in povezovanja vseh ostalih področij med seboj.
Da nam bo to res uspelo, nedvomno potrebujemo ljudi oziroma t. i. kader, torej prostovoljce in prostovoljke, brez razlik med spoloma, tako ženske, kot moške, s katerimi bomo dejansko oživili vsa področja delovanja DSZSD, poleg tega pa še vse slovenske zgodovinske dežele: Koroško, Štajersko, Krajnsko, Primorje, Prekmurje, Bezjaško Slovenijo in Beneško Slovenijo. Zaenkrat sta izmed sedmih zgodovinskih dežel dejansko oživljeni in znova oklicani zgolj dve deželi. Res pa je, da sta ti dve med največjimi, to sta Dežela Štajerska in Dežela Krajnska.
Ostale dežele pa je šele treba znova oživeti in oklicati. Vemo kako in kaj je potrebno, da to naredimo, seveda pa pri tem potrebujemo ljudi, ki bodo to izvedli. Ti morajo namreč biti domačini oziroma deželani in deželanke teh dežel. V prvi vrsti so tu mišljeni deželani in deželanke Dežel Primorje, Koroška in Prekmurje. Pri tem pa nikakor ne želimo zanemariti niti Bezjaške Slovenije niti Beneške Slovenije. Dejstvo je le, da imamo iz teh dveh dežel zaenkrat najmanj pristoplih deželanov in deželank.
Čaka nas torej še precej dela, da bomo dejansko vzpostavili delujoče dežele. In šele tedaj bomo lahko tudi naredili Večo, na kateri se bomo kot uradni izbrani predstavniki dežel povezali v Zedinjene slovenske dežele. Vsaka dežela bo morala imeti svoje predstavnike tudi po posameznih področjih delovanja. Zavedamo se, da bomo morali pri tem pomagati deželanom in deželankam tistih dežel, v katerih je manj pristoplih domorodnih členov in členic. Z veseljem! Pomembno je v prvi vrsti to, da vemo kaj je treba narediti in da delamo v smeri povezovanja. Potem bo slej kot prej prišlo do razmer, da bomo lahko ponovno oživili in oklicali vse dežele ter se povezali med seboj.
Tudi s tem namenom smo sklicali in organizirali Večo v Žalcu. Da vidimo odziv v naših vrstah in preverimo pripravljenost členov in členic, da konkretno prispevajo k oživljenju in oklicu dežel. Zato je ena izmed naših današnjih nalog preveriti koliko ljudi imamo na razpolago v navedenih deželah, ki so pripravljeni pomagati pri njihovih vzpostavitvah.
V prvi fazi se organiziramo po posameznih delovnih področjih. Na tokratni Veči so predvidena naslednja delovna omizja: 1. Pravda, 2. Omika, 3. Šolanje, 4. Zaščita in 5. Občevanje. Za našteta področja so že predvidena jedra delovnega omizja skupaj z njihovimi voditelji.
Vsekakor pa bi bili zelo zadovoljni, v kolikor bi na tokratni Veči uspeli postaviti še preostalih 5 delovnih področij: 6. Zdravilstvo, 7. Sooskrba, 8. Gospodarnost, 9. Okoljevarstvo, 10. Tehnologija.
Na koncu svojega govora je :andrej pozval vse dejavne člene in členice DSZSD, da nagovorijo ostale člene DSZSD, ki jih morebiti poznate in jih katero od področij delovanja zanima. Zapomniti si je treba, da je vse odvisno prav od nas ter od našega delovanja in od nikogar drugega. Predvsem pa to, da zedinjeni zmoremo vse!
Tretji izmed govorcev na Veči je bil :ivan, ki je navzoče nagovoril z vidika zaščite. Opozoril je na tri dolžnosti Slovenskih domorodcev, ki izvirajo iz naravne pravde:
- dolžnost aktivno sodelovati v skupnosti in prispevati k njenemu blagostanju;
- dolžnost braniti svobodo svoje družine in skupnosti od najnižje do najvišje ravni;
- dolžnost biti usposobljen za obrambo.
Seveda se posameznik težko sam usposobi za obrambo in za branjenje svo-bode svoje družine in skupnosti. Zato imamo v ta namen v DSZSD organizira-no področje imenovano Zaščita. V zaščiti lahko v skladu s svojimi sposobnostmi sodelujejo tako moški, kot tudi ženske. Vodilni kader zaščite pa je tisti, katerega dolžnost je izbrati slehernemu pripadniku njegovo mesto in vlogo.
Področje Zaščite sestavljata ZVP in NOS.
ZVP je kratica treh podskupin, ki so:
- Zaščita;
- Vardevanje;
- Pomoč.
Vsaka izmed naštetih podskupin ima svoj namen delovanja, vse tri pa so neizogibno povezane med seboj.
NOS – Narodna obveščevalna služba je neodvisen in samostojen del Zaščite. Zavedamo se namreč, da so podatki ali informacije, zlasti kadar so pravočasne in se nanašajo na ustrezna dejstva in zadeve, zelo pomembne. Brez tovrstne službe o kakršnikoli zaščiti sploh ni smiselno govoriti. Je pa dejstvo, da na področju zaščite in še posebej na področju, ki ga pokriva NOS, veljajo precej drugačna pravila, kot pri ostalih področjih. Tega se je enostavno treba zavedati, tako kot tudi dejstva, da vsi med nami niso primerni za delovanje v tej službi, po drugi strani pa lahko vsi med nami z informacijami in na druge načine pomagajo področju zaščite in tudi NOS pri opravljanju njihovega dela. Eno so torej členi službe, ki so za to posebej izbrani in usposobljeni, drugo pa zunanji sodelavci, ki ste načeloma lahko vsi.
Po kosilu so se zainteresirani členi in členice zbrali pri omizjih posameznih delovnih področij. Predvidenim petim vnaprej pripravljenim delovnim omizjem smo uspeli dodati še dve omizji: Zdravilstvo in Sooskrba. Več o poteku delovnih omizij pa bo povedanega v naslednji točki glasnika Domorodec.
Večo smo zaključili proti večeru, ko smo odšli domov še zadnji večniki. Sklenili smo, da je bila tokratna Veča vsekakor delovna, a tudi razvedrilna, večina udeležencev pa je s seboj domov odnesla izrazito pozitivne vtise. Številni udeleženci so dejali, da bi morali tovrstne Veče organizirati pogosteje. Želimo si, da bi bila naslednja Veča organizirana vsaj okrog svetovnega dneva domorodcev, ki ga bomo obeležili dne 9. 8. 2023 in sicer v Deželi Primorje. Zainteresirane domačine organizatorje pozivamo, da se nam javijo v zvezi s tem.
Vse pravice pridržane!