Tace stran od Pohorja!
Pohorci ne dajo Pohorja in odločno nasprotujejo kakršnimkoli vetrnim elektrarnam na Pohorju. Dvesto metrov visoke vetrnice dejansko ne sodijo v gozdove in na vrhove Pohorja. Členi in členice DSZSD povsem podpiramo Pohorce pri njihovem upravičenem boju za lastne domove in okolje.
V torek 26. kimavca 2023 so nas v Mariboru obiskali predstavniki civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, v katero so vključeni tudi členi DSZSD doma na obronkih Pohorja.
Civilna iniciativa Za Pohorje brez vetrnih elektrarn nasprotuje projektu družbe Energija na veter, ki načrtuje investicijo kar 56. vetrnih elektrarn na Pohorju in sicer pod Roglo, na Treh kraljih in na Arehu. Na območju bistriškega dela Pohorja jih nameravajo postaviti na naslednjih lokacijah: Gradišče 22, Trije kralji 21 in Areh 14. Predstavniki civilne iniciative so nam predstavili svoje poglede na ta sporni, bolje rečeno nedopustni projekt. Na gozdnem biseru Štajerske namreč nameravajo zgraditi kar 56 vetrnih elektrarn visokih okrog 200 metrov, kar je povsem nepredstavljivo. Tako visokih objektov nimamo niti v mestu Maribor in res nepojmljivo je, da bi takšni koloseji stali na našem Pohorju.
Opozorili so na netransparentnost, neustreznost in škodljivost umeščanja vetrnih elektrarn na bistriško Pohorje, kar je brez vednosti tamkajšnjih prebivalcev potekalo že pet let. Šele letos so dejansko izvedeli, kaj se pripravlja. Za postavitev ene vetrne elektrarne bi bilo treba posekati za eno celo nogometno igrišče dreves. Gre dobesedno za golosek. 56 vetrnih elektrarn pa dejansko pomeni kar 56 golosekov v velikosti nogometnega igrišča – 56 nogometnih igrišč torej.
Za eno vetrnico je potreben betonski temelj, za izgradnjo katerega je potrebnih kar 200 »hrušk« betona. Na samo prizorišče, kjer naj bi električne vetrnice postavili, bi bilo treba vse to tudi dejansko pripeljati. Predstavljajte si 200 »hrušk« x 56 vetrnic = 11.200 »hrušk« betona oziroma tovornjakov betona! To pa sploh ni vse. Tja bi bilo treba pripeljati tudi 56 okrog 135 m visokih stebrov, ki bi jih najbrž sestavili na vrhu Pohorja, saj tako dolgih ni možno peljati niti po avtocesti, kaj šele po ovinkih na Pohorje. Pripeljati bi bilo treba tudi material za 56 vetrnic, ki bi naj imele premer 60 metrov. Vse to je nepredstavljivo, nerazumno in nedopustno.
Tako velike električne vetrnice s premerom 60 metrov, bi zagotovo povzročale tudi zelo neprijeten hrup, da ne omenjamo še magnetnega oziroma kakršnegakoli energijskega polja, ki bi se ob njihovem delovanju poleg same elektrike nedvomno tudi ustvarjal. Nepredstavljivo je tudi, da bi takšni 200 metrov visoki koloseji stali zgolj 300 metrov od najbližjih hiš Pohorcev.
Predstavniki CI Za Pohorje brez vetrnih elektrarn so povedali tudi, da bi številne električne vetrnice stale blizu vodnih zajetij krajevnih skupnosti Kebelj, Tinje in občine Oplotnica, zato so prepričani, da gre tudi za neposredno ogrožanje virov pitne vode.
Za gradnjo načrtovanih 56. velikanskih vetrnih elektrarn na Pohorju, bi bilo treba posekati stoletne pohorske gozdove – vetrnice bi bile nekajkrat višje od najvišjih pohorskih smrek, zgraditi bi bilo treba dostopnejše ceste in potrebno infrastrukturo ter od samih vetrnic zgraditi še ogromne kanale za kablovode do Slovenske Bistrice ali do Ruš. Pohorske ceste bi bilo treba razširiti tudi za več kot štiri metre, da bi na mesta gradnje sploh lahko pripeljali sestavne dele vetrnih elektrarn.
Skratka negativnih posledic, ki bi nastale z izvedbo projekta družbe Energija na veter, je več kot očitno preveč. Pa se sploh še nismo dotaknili življenjske dobe vetrnih elektrarn, ki bi naj bila zgolj okrog 20 let ter potem še same razgradnje vetrnic. Nihče tudi nima odgovora na vprašanje, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi prišlo do požara na eni izmed vetrnic in kako bi lahko to sploh pogasili? Kakšen vpliv bi imele tako velike vetrne elektrarne in ogromni goloseki okrog njih na vetrove na Pohorju itd.?
Na srečanju prisotni členi in členice DSZSD, ki smo poslušali predstavnike CI Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, smo se strinjali, da so predvidene elektrarne nesprejemljive tudi za naše člene in našo domorodno skupnost v celoti. Dogovorili smo se za medsebojno sodelovanje s CI Za Pohorje brez vetrnih elektrarn ter izrazili svojo pripravljenost, da naši predstavniki obiščemo vodstvo njihove civilne iniciative in nato skupaj dorečemo, kako lahko s skupnimi močmi ohranimo naše Pohorje in kakšen je lahko ob tem prispevek DSZSD.
Pohorje ima namreč obsežne in dokaj dobro ohranjene gozdove, vode in pokrajino, ki so jih stoletja oblikovali ter zanje skrbeli pohorski domorodci. Posledično sodi Pohorje med najbolje ohranjena naravna območja Slovenije in dejansko predstavlja pljuča čistega zraka, uravnava klimatske skrajnosti, zagotavlja zadostne vire pitne vode, ščiti pred plazovi in obnavlja zemljo oziroma prst. Predstavlja tudi bivališče številnih živalskih vrst. Obenem pa predstavlja prostor, kjer lahko ljudje najdemo mir, sprostitev, se rekreiramo in napolnimo lastne »baterije«. Potemtakem je Pohorje že neke vrste naravna »elektrarna« za naše duše, ki ne potrebuje nobenega vsiljivega tujka, še najmanj v obliki vetrnih elektrarn.
Vse pravice pridržane!