Skoči na vsebino

Znamenja Slovenskih ljudovlad – grbi in zastave slovenskih dežel

Grb in zastava Dežele Koroške

Koroški grb – Črni panter

Grb dežele Koroške predstavlja podoba Črnega panterja iz obdobja 12. in 13. stoletja na belem (srebrnem) ščitu. Koroški grb je najstarejši izmed slovenskih grbov.

Črnega panterja so leta 2009 uradno opredelili kot znamenje posebnega javnega pomena na ravni Slovenije. Kot takšnega ga je označilo Upravno sodišče Republike Slovenije, ki je v svoji sodbi št. U2369/2008-14, z dne 15. 9. 2009 navedlo tole: »Črni panter izhaja še iz časov Karantanije, najstarejše in najpomembnejše plemenske kneževine v vzhodnoalpskem oziroma slovenskem prostoru od 7. do začetka 11. stoletja. Kot svojega ga uporablja tudi Specialna enota slovenske policije in ima na ravni Slovenije poseben javni pomen.« S tem je bila Črnemu panterju vrnjena njegova prvobitna zgodovinska vloga, saj je v slovenski Karantaniji najprej predstavljal bojni znak.

Grb Dežele Koroške
Slika 1: Grb Dežele Koroške

Zastava Dežele Koroške

Bojna zastava ali gonfalon s Črnim panterjem je prva v zgodovinskih virih zabeležena slovenska zastava ali prapor. Upodobljen je bil je na pečatu štajerskega vojvoda Leopolda II. Slavnega Babenberškega. Ohranjene imamo tri upodobitve njegovih pečatov. Na tistem iz leta 1205 je bojni prapor belo-črne barve, na drugem iz leta 1214 je črno-belo-črne barve, na tretjem iz leta 1217 pa je zastava samo bele barve. V vseh treh primerih je na beli barvi upodobljen Črni panter. Da ne bi prišlo do zmede, je bilo odločeno, da je belo-črna zastava (tudi ob upoštevanju poznejše zgodovinske belo-zelene štajerske zastave) deželna štajerska zastava, samo bela zastava pa deželna koroška zastava.

Zastava Dežele Koroške je bela s Črnim panterjem v grbu na sredi.

Slika 2: Zastava Dežele Koroške

Grb in zastava Dežele Štajerske

Štajerski grb – Beli (Srebrni) panter

Grb Dežele Štajerske je upodobljen na poznogotskem ščitu s konico. Ščit je črne barve, na njem pa je upodobljen heraldični Srebrni (Beli) panter iz 13. stoletja, z rdečimi kremplji, jezikom in rogovoma.

Slika 3: Grb Dežele Štajerske

Zastava Dežele Štajerske

Zastava Dežele Štajerske je belo-črne barve z Belim panterjem v črnem ščitu na sredini.

Zastava Dežele Štajerske
Slika 4: Zastava Dežele Štajerske

Obrazložitev barv grba in zastave Dežele Štajerske

Na začetku, oziroma ob nastanku Vojvodstva Štajerske (leta 1180), so bile barve njenega grba črno-bele (Črni panter na belem polju).

Vojvodstvo Štajersko ni edino uporabljalo takšnega grba, marveč je enakega uporabljalo tudi Vojvodstvo Koroško. Razumljivo, saj sta obe vojvodstvi nastali iz stare slovenske Karantanije, v kateri je Črni panter predstavljal starodavni bojni znak. Leta 1246 je zato prišlo do spora med obema vojvodstvoma in razsojeno je bilo, da Črni panter na belem ščitu pripada Vojvodstvu Koroški, ki je bilo starejše od Vojvodstva Štajerske. Štajerci se panterju nikakor niso želeli odpovedati in so zato spremenili oziroma prevzeli nove barve. Tako je nastal Beli (Srebrni) panter na zelenem ščitu. V tej kombinacijo barv je bil zanesljivo dokumentiran že okrog leta 1260, kar je zabeležil kronist Otokar v Avstrijski rimani kroniki, ko je pisal o bitki pri Kroissenbrunu, ter opisal barve štajerskega prapora. V belo-zeleni barvi je grb Štajerske torej prešel tudi na prapor Štajerske in se v tej kombinaciji v avstrijski deželi Steiermark ohranil do danes.

Ko smo 24. rožnika 2017 v Lesičnem v občini Kozje, po 99. letih ponovno oživili Deželo Štajersko, smo določili tudi njen grb. V izogib nepotrebnemu prepiru in nesoglasjem z avstrijskimi »Steiermarkerji«, smo za Deželo Štajersko prevzeli njeno prvotno barvno kombinacijo (črno-belo), le da smo barvi obrnili (belo-črna) in seveda ohranili znamenitega štajerskega Belega (Srebrnega) panterja, saj so se pod tem znamenjem stoletja bojevali naši predniki. Tako je nastal grb Dežele Štajerske – Srebrni (Beli) panter na črnem ščitu, ki ga Štajerci danes s ponosom uporabljamo.

Grb in zastava Dežele Krajnske

Krajnski grb – modri orel

Kot grb “deželnega gospoda” Krajnske, je modri orel postal deželni grb že v prvi polovici 13. stoletja.

V znamenjih slovenskih zgodovinskih Dežel smo uporabili čim starejše različice in kombinacije grbov (Koroška, Štajerska) in enako smo se odločili tudi za Krajnsko. V grbu je upodobljen krajnski modri orel brez krone v starejši različici na srebrnem (belem) polju.

Grb Dežele Krajnske
Slika 5: Grb Dežele Krajnske

Zastava Dežele Krajnske

Zastava Dežele Krajnske je belo-modra zastava na sredi katere je upodobljen grb Dežele Krajnske.

Slika 6: Zastava Dežele Krajnske

Tudi zastava Dežele Krajnske je starejša in ne belo-modro-rdeča, kot jer bila v 19. stoletju. Pravila pri nastanku zastav so običajno sledeča: barve zastave izhajajo iz grba, običajno gre le za dve barvi, zgornja polovica zastave ima barvo ščita, spodnja pa barvo glavne podobe na ščitu. Tako smo dobili belo-modro zastavo, ki smo ji na sredi dodali znak Krajnskega orla v starejši različici brez krone na glavi.

Grb in zastava Dežele Primorje

Grb Dežele Primorje

Dežela Primorje je uradno nastala v 19. stoletju (nem. Küstenland, ital. Littorale) in je obsegala Goriško in Gradiško, Istro ter Trst, ki je bil tudi upravitelj dežele. Skupni grb Primorja je imel kvadrirano polje. Na teh štirih poljih se je nahajal grb Goriške (levo zgoraj), Gradiške (desno zgoraj), Trsta (levo spodaj) in Istre (desno spodaj).

Grb Goriške se je prvič pojavil v pečatu Goriško-tirolskega grofa Majnharda II. leta 1280. Razdeljen je na dve polovici, vendar poševno iz desne proti levi. Na levi polovici je upodobljen zlati lev (sprva je najverjetneje šlo za Črnega panterja), ki pa je v tej obliki nastal pozneje. Na desni polovici grba je upodobljenih šest prog z menjajočo se srebrno (belo) in rdečo barvo.

Gradiško so ustanovili Benečani v 2. polovici 15. stoletja. Grb Gradiške je na sredi vodoravno razdeljen na zgornje zlato (rumeno) in spodnje modro polje. Čez njiju je postavljen srebrn (bel) križ.

Grb Trsta je rezilo bele sulice na rdečem polju. Sulica je bila v grbu prvič dokumentirana v 13. stoletju, domneva pa se, da se je grb uporabljal že od ustanovitve svobodnega mesta v 12. stoletju.

 V grbu Istre je upodobljena srebrna (bela) koza z dolgimi rogovi, ki stoji na zeleni površini, ozadje pa je modre barve. Pozneje je bela koza postala zlata (rumena).

Slika 7: Grb Dežele Primorje

Zastava Dežele Primorje

Zgodovinska zastava Dežele Primorje je tribarvnica, sestavljena iz barv zgodovinskih grbov dežel, ki so sestavni deli Primorja. Barve si od zgoraj navzdol sledijo v naslednjem vrstnem redu: rumena, rdeča, modra. Na sredini je upodobljen grb Primorja.

Slika 8: Zastava Dežele Primorje

Grb in zastava Dežele Prekmurje

Grb Dežele Prekmurje

Današnje Prekmurje sta do 20. stoletja sestavljali dve županiji, ki sta imeli obe vsaka svoj grb. Zato je grb Prekmurja sestavljen iz obeh zgodovinskih grbov županij, ki tvorita to deželo. Zgornjo polovico grba, ki ima modro polje predstavlja županija Železna. V njenem grbu je upodobljena bela štorklja s konjsko podkvijo v kljunu, stoječo na trdnjavi. V spodnjem delu sestavljenega grba je upodobljen grb županije Zala, le da je beli tram upodobljen nad zlato vojvodsko krono. Zlata krona je v grbu Prekmurja upodobljena zato, ker jo najdemo že v zgodovinskem grbu županije Zala.

Slika 9: Grb županije Železna
grb županije Zala
Slika 10: Grb županije Zala
Grb Dežele Prekmurje
Slika 11: Grb Dežele Prekmurje

Zastava Dežele Prekmurje

V skladu z zastavoslovnimi (veksikološkimi) običajnimi standardi, bi iz obeh grbov lahko dobili modro-rumeno zastavo, ki bi bila enaka zastavi Ukrajine. Ker pa imajo vse zastave slovenskih zgodovinskih dežel in tudi slovenska narodna zastava zgoraj svetlo barvo (belo ali rumeno), smo se odločili za obrnjeno rumeno-modro zastavo Prekmurja. S tem imajo vse slovenske deželne zastave zgoraj svetlo barvo.

Slika 12: Zastava Dežele Prekmurje

Grb in zastava Dežele Bezjaška Slovenija

Grb kraljestva Bezjaška Slovenija

Grb Bezjaške Slovenije ali Kraljestva Slovenija izhaja iz grbovnice ogrskega kralja Vladislava II., ki jo je izdal 8. grudna 1496. Kralj Vladislav II. Ogrski (pri Čehih Vladislav Jagelonski), je tedaj z grbovnico potrdil stari grb srednjeveškega Kraljestva Slovenije. Kraljeva grbovnica se danes nahaja v Škrinji privilegijev in svoboščin Kraljestva Slovenije v Zagrebu.

V zvezi z grbom Bezjaške Slovenije je v kraljevi grbovnici navedeno:

»Očitno na enem trikotnem ščitu dve zgoraj omenjeni reki, naslikani naravnost počez, v njuni sredini praznoverski običaji, da je na popolnoma živordečem polju omenjena kuna, njihov stari grb, v naravni in značilni barvi, preostali dve polji istega ščita obsegata zunanja dela omenjenih rek, sta popolnoma poslikani z nebeško barvo, v višjem delu enega je zvezda, ki smo jo zaradi nenehnih vojaških vaj, ki neprestano potekajo med omenjenim našim kraljestvom Slovenijo in njenimi prebivalci zoper omenjene Turke, želeli imenovati zvezda Mars: poleg tega je nad ščitom usnjata čelada v pristni barvi, z značilno podobo, raznimi cvetlicami, takšnimi, kot bi jih pomikal veter, ki obkrožajo ves krog te čelade, in ščita in ves opis grba z lepo raznolikostjo, kot so izražene na začetku ali na koncu ter raznobarvno upodobljene, smo z odločnostjo in iz našega zanesljivega znanja in nasveta naših omenjenih gospodov prelatov in baronov ter našo popolno kraljevsko oblastjo menili, da ga je treba dati in izročiti našemu Kraljestvu Sloveniji in njeni celoti plemenitih.«

Grb kraljestva Bezjaška Slovenija
Slika 13: Grb kraljestva Bezjaška Slovenija

Zastava kraljestva Bezjaška Slovenija

Zastava Bezjaške Slovenije, imenovane tudi Kraljestvo Slovenija (lat. regnum Sclavonia), je pomladno travnate zelene barve z grbom iz grbovnice ogrskega kralja Vladislava II., potrjenim dne 8. grudna 1496 v sredini. Takšno zastavo Kraljestva Slovenija je leta 1618 na ustolitveni svečanosti kronanja ogrskega kralja Ferdinanda II. nosil slovenski praporščak knez Krištof Erdeody (lat. Christophorus Erdeody).

Slika 14: Zastava Dežele Bezjaška Slovenija

Grb in zastava Dežele Beneška Slovenija

Grb Beneške Slovenije

V 20. stoletju je prišlo do odkritja, da je Beneška Slovenija imela je tudi svoj deželni grb, ki so ga odkrili v rokopisu Vincenza Jacopija (1672 – 1726), in ga hrani knjižnica v Vidmu. V zgornjem delu grba sta upodobljeni dve gori Beneške Slovenije in sijoče sonce, rdeča barva v spodnjem delu grba pa predstavlja polja oziroma beneško ravnico.

Slika 15: Grb Beneške Slovenije

Zastava Beneške Slovenije

Zastava Beneške Slovenije je dvobarvna belo-rdeča zastava. Barvi izvirata iz grba Beneške Slovenije, ki je upodobljen na sredini zastave.

Zastava Dežele Beneška Slovenija
Slika 16: Zastava Dežele Beneška Slovenija

Slike vir:
Slika 1: Grb Dežele Koroške
Slika 2: Zastava Dežele Koroške
Slika 3: Grb Dežele Štajerske
Slika 4: Zastava Dežele Štajerske
Slika 5: Grb Dežele Krajnske
Slika 6: Zastava Dežele Krajnske
Slika 7: Grb Dežele Primorje
Slika 8: Zastava Dežele Primorje
Slika 9: Grb županije Železna
Slika 10: Grb županije Zala
Slika 11: Grb Dežele Prekmurje
Slika 12: Zastava Dežele Prekmurje
Slika 13: Grb kraljestva Bezjaška Slovenija
Slika 14: Zastava Dežele Bezjaška SlovenijaSlika
Slika 15: Grb Beneške Slovenije
Slika 16: Zastava Dežele Beneška Slovenija

Vse pravice pridržane!