Skoči na vsebino

Dežela Primorje

Meje Dežele Primorje so zgodovinske meje iz leta 1918, ki so splošno znane in zapisane v uradnih listinah Avstro-Ogrskega cesarstva. Tedaj je Dežela Primorje skupno obsegala 7.969 km2 in sicer:

  • Goriška in Gradiška: 2918 km²,

  • Istra: 4956 km²,

  • Trst: 95 km².

Primorje je bilo leta 1920 po Rapalski pogodbi dodeljeno Republiki Italiji, ki je postala fašistična država pod vodstvom Benitta Mussolinija in je v 2. svetovni vojni sodelovala z nacistično Nemčijo.

1. velikega travna 1945 so IX. Korpus Slovenske partizanske vojske, odredi IV. Jugoslovanske armade v katerih so predstavljali večino borci Prekomorskih brigad, v katerih so spet prevladovali Slovenci in tržaški delavski bataljoni, ki so delovali pod okvirom OF Slovenskega naroda ter Komand mest, osvobodili Trst in Gorico, kmalu zatem pa še celotno Istro.

Vojaška osvoboditev slovenskega ozemlja – Primorja, ki ga je Italija neupravičeno dobila po prvi svetovni vojni, je sprožila reakcijo Britancev in Američanov, kar je pomenilo grožnjo vojaškega spopada. Vrhovni komandant Jugoslovanske armade Tito je tedaj popustil ter sprejel nedopustno odločitev. Ta Titova odločitev je nedvomno v nasprotju z razglasom z dne 16. kimavca 1943, ko je vrhovni plenum OF slovenskega naroda proglasil priključitev Slovenskega Primorja svobodni in zedinjeni Sloveniji. Zato lahko to njegovo dejanje upravičeno imenujemo izdaja slovenskih Primorcev. Izdal je namreč ukaz, da se slovenske ter jugoslovanske vojaške enote do 12. rožnika 1945 brez boja umaknejo za Morganovo linijo.

Ta je bila natančno določena 20. rožnika z Devinskim sporazumom. Morganova linija je severni del Dežele Primorje (t. i. Julijsko krajino) razdelila na cono A in cono B. Kljub slovensko/jugoslovanskim zahtevam v cono A ni bilo vključeno ozemlje Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline. Na pariški mirovni konferenci je za mesto Trst Jugoslavija predlagala poseben položaj sedme jugoslovanske republike.

10. svečana 1947 je bila podpisana Pariška mirovna pogodba, s katero je FLRJ – Federativni ljudski republiki Jugoslaviji pripadla celotna cona B, iz cone A pa še Kras, del Vipavske doline do Gorice, dolina Soče do Bovca in Predila, Brda in Breginjski kot.

Z začetkom veljavnosti mirovne pogodbe 15. kimavca 1947 je nastalo tudi Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki je bilo tudi razdeljeno na cono A in cono B.

Dne 5. vinotoka 1954 je bil podpisan Londonski memorandum, ki je dodelil cono A STO Italiji, cono B STO pa Jugoslaviji. Pri tem so državljani na obeh straneh meje imeli tudi pravico do izbire državljanstva in do izselitve v Italijo, ali v Jugoslavijo.

Končna določitev meje med državama je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. listopada 1975 z Osimskimi sporazumi. Po letu 1991 sta Italija in Slovenija potrdili Slovenijo kot naslednico tistih jugoslovanskih pogodb, ki zadevajo Slovenijo in slovensko prebivalstvo.

Slovenska domorodna Dežela Primorje na administrativnem ozemlju Republike Slovenije je na severu in zahodu ločena z administrativno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, na jugu pa z administrativno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Na zahodu meji Dežela Primorje na Deželo Krajnsko.

Domorodno Deželo Primorje sestavljajo tri Krajine: Goriška, Tržaški Kras in Istra.

Večja mesta in kraji v Deželi Primorje so Koper, Izola, Piran, Kozina, Divača, Sežana, Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Kobarid in Bovec.

Domorodci pripravljamo poseben zemljevid z domorodnimi Županijami in Velikimi županijami v Deželi Primorje.

 

Slika: Dežela Primorje v okviru administrativnega ozemlja Republike Slovenije

Vse pravice pridržane!