Pojem oziroma beseda kmet je izvorno »označevala prvotno stalno naseljenega, polnopravnega, svobodnega človeka, ki je imel pravico, udeleževati se sodnih zborov ter sodelovati na ljudskih večah.«¹Imel je pravico nositi orožje, se tvorno udeleževati in sodelovati v družbi na vseh njenih nivojih, bil pa je tudi neodvisen, samooskrben in s tem dejansko svoboden človek.

Svoboden človek je lahko bil ob koncu antike in v začetku srednjega veka zgolj tisti, ki je bil neodvisen zlasti v smislu samozadostnega prehranjevanja in lastnega prebivališča. Kdor ni imel lastnega prebivališča in dovolj hrane za lastno preživetje ter preživetje svoje družine, je bil odvisen in posledično tudi nesvoboden. Svoboden človek pa je v nasprotju z nesvobodnim seveda imel tudi pravico nositi in uporabljati orožje za lov in za obrambo.

Slovenski kmetje so bili za časa Slovenske ljudovlade nedvomno svobodni in prav iz tega obdobja izhaja zgoraj omenjena opredelitev tega pojma. V kolikor gledamo na slovensko zgodovino iz te perspektive in dojemanja tega pojma, je povsem razumljivo, da so bili slovenski kmetje vse obdobje

srednjega veka od konca 8. stoletja naprej, pa tudi v obdobju novega veka, bolj ali manj izrazito v sporu z nosilci fevdalnega družbenega reda. V tej luči so tudi povsem utemeljene slovenske kmečke kramole in slovenske kmečke vojne, njihovo veliko število in več stoletno ponavljanje.

Danes je pojem ali beseda kmet povsem izgubila svoj prvoten pomen. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je pojem pojasnjen sledeče: »kmet: kmèt kméta m, im. mn. kmétje stil. kméti (ȅ ẹ́):

1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: kmetje so zemljo že zorali; siromašni kmetje / ekspr. kmet je kralj / po poklicu je bil kmet / mali kmet ki ima navadno do 5 ha zemlje; srednji kmet ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; veliki kmet ki ima navadno nad 10 ha zemlje / do odprave tlačanstva: podložni, svobodni kmetje; kmet tlačan; upori kmetov / po rodu je kmet pripadnik kmečkega sloja
2. slabšalno neroden, neuglajen človek: ne bodi tak kmet / kmet je kmet; dopovej mu, ko pa je tak kmet neumen, omejen človek.«
   
   

Na primeru pojma kmet lahko torej najlepše vidimo, kako se je razvoj pojma skozi stoletja spremenil v svoje popolno nasprotje. Danes je pomen omejen zgolj še na obdelovanje zemlje oziroma ukvarjanje z živinorejo, obenem pa je (zakaj in po čigavi zaslugi?!) dobil izrazito slabšalni pomen – nerodnega, neumnega, neuglajenega in omejenega človeka. Stalno naseljen, polnopraven, svoboden človek, ki je imel pravico, udeleževati se sodnih zborov ter sodelovati na ljudskih večah, kar posledično pomeni odločati o družbenih zadevah ter izbirati in biti izbran, nikakor ni mogel biti neroden, neumen, neuglajen in predvsem ne omejen človek. Še posebej je ta pogled zanimiv ob poznavanju starega slovenskega reka – zdrava kmečka pamet – s katero lahko nadomestimo skoraj vsak nivo izobrazbe, nikakor pa ne velja obratno.