Pojem soseska (tudi sosednja, sosečka in gmajna) se je nanašal na skupnost sosedov oziroma na vaške skupnosti. S tem so mišljene skupnosti sosedov oziroma skupnosti gospodarstev v nekem naselju, ki so imele skupne gospodarske interese in potrebo po skupnem gospodarjenju na vaških zemljiščih. Te skupnosti so se običajno srečevale sredi vasi, od tod pa izvira tudi sorodni izraz srenja, ki je prvotno pomenil zborovališče sosesk.

Soseske so bile pojmovno blizu latinski besedi komun in nemški vzporednici gemeinde.  V Istri so bile soseske imenovane komun, na Krasu pa jus. Seveda pa je pri nemški besedi gemeinde mogoče tudi obratno, da je ta beseda nastala iz slovenske besede gmajna, kajti še v 11. stoletju so večino tedanje Germanije, današnje Nemčije, naseljevali Sloveni. Enako je mogoče tudi pri besedi die Suppe, ki prav tako lahko izvira iz slovenske župe (danes knjižno juhe), ta pa je kot kaže bila obredna jed v staroslovenskih župah.

Samoupravno gospodarstvo sosesk se je nanašalo na upravljanje nepremičnega in deloma  premičnega premoženja, ki je bilo njena last oziroma lastnina skupnosti vseh kmečkih gospodarstev v vasi ali župi. To nepremično imovino (gozdove, pašnike), ki je bila last soseske (na Štajerskem sosečke, na Beneškem sosednje) in so jo njeni člani skupno izkoriščali, se je označevala kot skupni gozd oziroma gmajna, v Prekmurju veščina, na Dolenjskem skupnica, na Štajerskem pa čret ali ledina. Od premične imovine, ki je bila lahko skupna last soseske, je potrebno omeniti zlasti brodove, ki so jih imele nekatere sosečke na Spodnjem Štajerskem, lastnice pašnikov na dravskih otokih.