Hervardi so bili v staroslovenski družbi stražna vojska in poseben vojaški stan, eden izmed več slojev ali stanov, ki so sestavljali staroslovensko družbo. Ime Hervardi je sestavljanka dveh staroslovenskih besed ‘heraj’ – udari in ‘varda’ – straža. Hervardi preprosto pomeni »udarno, hrabro stražo«, kar se čudovito sklada z dejansko vlogo in pomenom stanu hervardov v Karantaniji. Edninska oblika je izraz hervard, množinska pa hervardi.

Bistven je koren vard ali varda, pred katerim je dodan drugi koren her. Vard in var je koren številnih besed, ki so vse povezane z varovanjem ali po vojaško, s stražo. Na primer: varen, varovati, varovanec, varovalen, varovalka, varščina, varuh, varuška, varuštvo, varstvo. Tudi besede čuvar, čuvati, paziti, ogledovati si, ogledovanje, oglednik, izvidnik, so vsebovane v pojmu vard in so vse po vrsti prav tako uporabljane v vojaškem, obrambnem, zaščitnem, ali z njimi povezanem smislu. Po pisanju slovenskega jezikoslovca Karla Štreklja varda izhaja iz korena besede »vard«.

Pojem varda je zelo starega, nedvomno staroslovenskega izvora. Ne pomeni samo stražiti, marveč tudi varovati, vardevati, braniti, čuvati, paziti, ogledovati si, opazovati, skrbeti, preiskovati. Vard sam, torej pripadnik varde ali hervardov, pa je stražnik, stražar, čuvar, paznik, oglednik, izvidnik, skrbnik, preiskovalec. Pomen besede “vard/varda” se nam je do danes ohranil v obliki vardevati in vardevanje, npr. otrok ali živine. V glavnem je prvotna beseda “vard/varda” v sodobni slovenščini okrnela in se preobrazila zlasti v “var”, pri čemer je črka d izpadla.

Koren besede »her«, »har«, ali »hor«, pomeni hrabro bojevanje. Podoben izraz zasledimo že pri Jadranskih Venetih, ki so vsakih trideset let, v mestu Padava (Padova) prirejali bojne igre imenovane »Harce«. Beseda “Hari” pomeni “hrabro”, oziroma gromovito, udarno bojevanje. Različica besede v obliki »heraj« se je v prenesenem pomenu, danes ohranila v narečni obliki »haraj«, kar pomeni »odstraniti dlake s kože«, ali pa »sleči kožo«. Znano je, da Bolgari še sedaj pomnijo, da so bili vojaki Slovenov izredni mojstri, ki so znali »sleči iz kože« živega človeka v nekaj sekundah.

V slovenskih narečjih najdemo tudi heraj ali heri (zveneči h) to je udari, vleci, poženi. Omenjena beseda pomeni torej prav udarno stražno vojsko, tisti stan svobodnih kmetov, ki so bili vojaško organizirani in urjeni ter vedno pripravljeni, da ob morebitnem sovražnem udaru zavarujejo vojvodov dvor in središče države, ali ogrožene mejne predele, še preden se je mogel dovršiti bojni poziv, t. j. sklic redne kmečke vojske svobodinov, za katerega je bilo potrebnih vsaj nekaj dni.

Ime Hervard nikakor ni omejeno zgolj na današnje slovensko narodno ozemlje, marveč ga je moč v različnih izpeljankah zaslediti na širšem področju Srednje Evrope. Po srednji Evropi najdemo na območju od Baltika in Skandinavije pa do Jadrana dokaj razširjene priimke in imena Herward in podobnih oblik (Hereward, Herwart, Horvath, Herbert, Crowat, Krabat – ljudski junak lužiških Sorbov itd.), ki nas spominjajo na vojaški stan, na udarno vojsko.

Tudi današnje narodno ime Hrvati je tesno povezano s pojmoma Vardi in Hervardi. Znana različica imena Hervardi se je najprej zmehčala v Hervarti. Nato je izpadel drugi »r« in nastali so Hervati, nazadnje, sredi 19. stoletja pa je izpadel še »e« in tako je nastalo ime Hrvati. Razvoj je torej šel v naslednjem zaporedju Hervardi – Hervarti – Hervati – Hrvati.

Glede na ugotovitve, da je med vzhodnimi Sloveni/Slovaki (uradno zgodovinopisje jih napačno imenuje zahodni Slovani) bolj pogosta oblika Varta kot Varda, je povsem logično, da je prišlo do spremembe imena tako, kot je prikazano zgoraj. V 7. stoletju, v obdobju vladavine slovenskega Kralja Sama, je iz območja današnje Malopoljske in vzhodne Češke ter Slovenske-Slovaške v Dalmacijo prispela slovenska armada Hervardov-Hervartov, ki je okrepila tamkajšnje Hervarde. Skupaj so premagali Obre in pripadniki vzhodne armade Hervardov so se naselili med ostale živeče Slovene v Dalmaciji.

To posredno dokazuje tudi jezik – še posebej t. i. čakavsko narečje, zlasti vprašalnica ča, ki je nastala iz slovaško-slovenske vprašalnice čo ter naše slovenske vprašalnice kaj. Iz staroslovenskih Hervardov – Hervartov, so po več kot tisoč letih nastali Hervati, Horvati, Hrvati, ki pa zaradi načrtne indoktrinacije iz Vatikana o tem ne vedo ničesar več.

Enako kot v zgoraj opisanem primeru kosezov, tudi hervardov v prvem v tisočletju oziroma obdobju Slovenske ljudovlade ne smemo enačiti s Hervati iz 14., 15., 16. in poznejših stoletij.