Skoči na vsebino

Dvanajstija

»Silno starega izvora je raba števila dvanajst v družbenem življenju Slovencev. Dvanajst je bilo mož, ki so urejali sožitje med pripadniki vaške skupnosti. Izvoljeni ali ponovno izvoljeni možje so leto dni bili člani dvanajstije, ki je predstavljala srenjo, tj. vaško skupnost.«

Na večah, pravdah, pojezdah in sosednjah – te so pri Beneških Slovencih obstajale še do srede 19. stoletja, – so imeli pomembno vlogo prisedniki-sodci, ki jih je bilo običajno dvanajst, zato se je zanje uveljavilo ime dvanajstija1. Prav tako so dvanajstije bile tudi v pomoč županom na nižjih družbenih ravneh, kar pomeni, da so bile izbrani družbeni organ Slovenske pravde in Slovenske ljudovlade. Tako posamezne dvanajstije, kot tudi več dvanajstij se je običajno sestajalo na večah pod svetim slovenskim drevesom lipo, kjer so sprejemali odločitve pomembne za širšo vaško, rodovno, plemensko ali narodno skupnost. Tam so običajno svoje sklepe potrdili z javno prisego, ki se je v slovenščini, kot smo že spoznali, imenovala rota.

Odločitve dvanajstije so sprejemali z glasovanjem, posamezne glasove pa so zabeležili tako, da so jih vrezali na palico imenovano rovaš. Dvanajstija (sosednja) je posebej dokumentirana v listini iz Nem v Beneški Sloveniji iz leta 1077. Prav v Beneški Sloveniji je v 19. stoletju obstajalo in delovalo še 36 dvanajstij, njihovi župani pa so sestajali vsako leto pri lipi v bližini cerkve sv. Krna pri Špetru Slovenov (S. Quirino).

Prav primer samouprave v Beneški Sloveniji je profesor Vilfan označil kot primer nadpovprečno razvite kmečke samouprave v evropskem merilu. Vsekakor je v zvezi s tem značilno tudi to, da so Francozi že po izvedeni meščanski revoluciji in uvedbi t. i. demokracije, katere značilna gesla so bila svoboda, enakost, bratstvo, kar dvakrat (prvič leta 1797, in drugič 1809) odpravili samoupravno ljudovlado v Beneški Sloveniji, kar predstavlja »najbolj očiten dokaz, da »demokratičnost« avtonomije nadiških sodolin nikakor ni ustrezala idealom meščanske države in njene birokratske strukture.« Na podlagi tega primera lahko najdemo tudi delček odgovora na vprašanje ali sta Slovenska ljudovlada in demokracija res istopomenska in enakovredna pojma. Ta je seveda popolnoma jasen – nikakor ne!

Slovstvo in viri:
1VERBOVŠEK, L.: Komu (ni)smo tujci?, Ljubljana : Jutro, 1995, str. 132

Vse pravice pridržane!